Študije ranljivosti

Študija ranljivosti prostora (ŠRP) je orodje, s katerim se zagotavlja upoštevanje ranljivosti prostora pri prostorskem načrtovanju in iskanju najustreznejših lokacij za izvedbo različnih posegov v okolje. Tako predstavlja eno od strokovnih podlag in močnih orodij za odločanje v procesih načrtovanja prostorskega razvoja in omogoča vključevanje načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive.

Veljavna zakonodaja ne določa uniformne metodologije za izdelavo ŠRP, zato so rezultati različnih študij ob uporabi različnih metodologij med seboj neprimerljivi. Na drugi strani pa prav to dejstvo omogoča prilagodljivost tega orodja različnim območjem, posegom in vprašanjem, na katera mora ŠRP v konkretnih primerih odgovoriti. Tako lahko ŠRP izvedemo na zelo strateški ravni, ali pa jo uporabimo kot orodje za iskanje odgovora ali rešitve v zelo specifični situaciji.
Rezultati študije ranljivosti prostora se navadno izkazujejo v treh sklopih:
-    analiza sestavin okolja s poudarkom na izbranih merilih za določanje stopnje ranljivosti prostora,
-    ocena skupne ranljivosti prostora oz. notranja členitev obravnavanega območja glede na stopnje ranljivosti prostora,
-    usmeritve za umeščanje in izvajanje posegov in dejavnosti v prostoru glede na stopnjo ranljivosti območja.


Seznam predmetne zakonodaje
-    Zakon o varstvu okolja

-    Zakon o ohranjanju narave

-    Zakon o vodah

-    Zakon o varstvu kulturne dediščine